Evropsko potrdilo o dedovanju

Evropsko potrdilo o dedovanju (EPD) je javna listina, ki omogoča, da se osebam, ki so upravičene do dedovanja (dedičem in volilojemnikom), izvršiteljem ter upraviteljem oporoke v drugi državi članici Evropske Unije (EU), dodeli premoženje, ki je v potrdilu navedeno.

O storitvi

Z EPD lahko upravičene osebe (npr. dediči) dokazujejo svoj položaj v drugi državi članici EU.

Izda ga sodišče, ki je odločalo o dedovanju v čezmejnih primerih – to je, kadar se zapuščina nahaja v drugi državi članici kot sodišče, ki odloča o dedovanju.

Uporaba EPD ni obvezna, osebe lahko izkažejo, da so upravičene do premoženja tudi na drugi podlagi npr. sodne odločbe ali javne listine.

Izdaja EPD je urejena v Uredbi (EU) št. 650/2012 (Uredba), uporablja pa se za dedovanje po osebah, ki so umrle 17. 8. 2015 ali po tem datumu. Uredba se uporablja v vseh državah članicah, razen na Danskem in Irskem.

Nekaj o Uredbi (EU) št. 650/2012 z dne 4. 7. 2012

Uredba poenostavlja postopek dedovanja s čezmejnim elementom. O celotnem premoženju zapustnika odloča eno sodišče, ne glede na to, kje se premoženje nahaja. Praviloma bo to sodišče države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče, če je to na območju Evropske unije. Drugače se pristojnost sodišča določa glede na državljanstvo zapustnika ali glede na njegovo prejšnje običajno prebivališče (in se tudi zapuščina nahaja v tej državi članici).

Običajno prebivališče = pri ugotavljanju se upošteva povezava z določeno državo oziroma dejansko središče življenjskih interesov zapustnika (npr. kako dolgo in kako pogosto je zapustnik bival v zadevni državi, pod kakšnimi pogoji in zakaj je tam bival ipd.)

Primer

Premoženje zapustnika se nahaja v Sloveniji in v Italiji.

Na podlagi Uredbe je o dedovanju premoženja je odločalo slovensko sodišče. Dediči bodo lahko izkazali svojo pravico do zapuščine v Sloveniji in Italiji le na podlagi odločbe slovenskega sodišča, t.j. EPD ali sklepa o dedovanju.

Prednosti

ni potrebno izvesti sodnega postopka priznanja sodne odločbe v drugi državi

EPD je podlaga za vpis zapuščine v ustrezne registre

možnost uporabe vnaprej pripravljenega obrazca

enak učinek v vseh državah članicah

Komu je namenjeno

EPD je namenjeno:

dedičem – da dokažejo svoj položaj in dedno pravico ter dedni delež,

volilojemnikom – da dokažejo pravico do določenega dela premoženja,

izvršiteljem ali upraviteljem oporoke – da se izkažejo kot pooblaščenci za izvrševanje oporoke.

V drugi državi članici

EPD jasno določa, kdo je upravičen in v kakšnem obsegu.

EPD, izdan v drugi državi članici, ima lastnost sklepa o dedovanju in predstavlja listino, ki je podlaga za vpis pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo ali prenos lastništva v drugih evidencah (npr. za avtomobile, vrednostne papirje, denar na računih tujih bank,...).

V vseh državah članicah bo EPD imel enake učinke, ne da bi za to bil potreben kakšen poseben postopek.

Udeleženci v postopku izdaje EPD

Prosilec za izdajo EPD (upravičene osebe - dediči, volilojemniki, izvršitelji in upravitelji oporoke)
Sodišče
Drugi upravičenci, ki so navedeni v zahtevi za izdajo EPD in imajo pravni interes (ko bi sodna odločba posegla v njihovo možnost, da uveljavljajo svoje pravice)

Kako začeti postopek

Postopek se začne na podlagi zahteve prosilca, ki jo vloži na pristojno okrajno sodišče.

Pristojno je tisto okrajno sodišče, ki je odločalo o zapuščinski zadevi, v kateri je bil izdan sklep o dedovanju, za katerega prosilec želi potrdilo.

Prosilec za izdajo EPD lahko za vložitev zahteve uporabi obrazec, ki ga določa Izvedbena uredba komisij (EU). Njegova uporaba ni obvezna, bistveno je, da prosilec v pisni zahtevi predloži vse podatke, ki jih zahteva Uredba:

podatke o zapustniku (priimek (po potrebi priimek ob rojstvu), ime/imena, spol, datum in kraj rojstva, osebno stanje, državljanstvo, identifikacijsko številko (če obstaja), naslov v času smrti, datum in kraj smrti),
podatke o prosilcu (priimek (po potrebi priimek ob rojstvu), ime/imena, spol, datum in kraj rojstva, osebno stanje, državljanstvo, identifikacijsko številko (če obstaja), naslov ter morebitno razmerje z zapustnikom),
podatke o morebitnem zastopniku prosilca (priimek (po potrebi priimek ob rojstvu), ime/imena, naslov in pooblastila zastopnika),
podatke o zapustnikovem zakoncu ali partnerju ter po potrebi bivšemu zakoncu/bivših zakoncih ali bivšemu partnerju/bivših partnerjih (priimek (po potrebi dekliški priimek), ime/imena, spol, datum in kraj rojstva, osebno stanje, državljanstvo, identifikacijsko številko (če obstaja) in naslov),
podatke o morebitnih drugih upravičencih na podlagi razpolaganja s premoženjem za primer smrti in/ali na podlagi zakona (priimek in ime/imena ali ime organizacije, identifikacijska številka (če obstaja) in naslov),
predvideni namen potrdila,
kontaktne podatke sodišča ali drugega pristojnega organa,
elemente, na podlagi katerih prosilec, kjer je ustrezno, uveljavlja pravico do zapuščine kot upravičenec (in/ali kot pravico do izvrševanja oporoke in/ali pravico do upravljanja zapuščine),
podatek o tem, ali je zapustnik razpolagal s premoženjem za primer smrti (če ni priložen ne izvirnik ne kopija, podatek o tem, kje je izvirnik),
podatke o tem, ali je zapustnik sklenil pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema ali pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij v zvezi z razmerjem, ki ima lahko primerljiv učinek kot zakonska zveza (če nista priložena ne izvirnik ne kopija pogodbe, podatek o tem, kje je izvirnik),
podatek o tem, ali je kateri od upravičencev dal izjavo o sprejemu dediščine oziroma odpovedi dediščini,
izjavo, v kateri nosilec navede, da elementi, ki jih je treba potrditi, po njegovi vednosti niso predmet spora na sodišču.

Prosilec lahko vključi še kateri koli drug podatek, ki se mu zdi koristen za izdajo potrdila.

Če gre za postopke v Sloveniji, se prosilec lahko sklicuje na podatke v zapuščinskem spisu ali sklepu o dedovanju in jih ni treba še enkrat navajati v zahtevi.

Stranka lahko zahtevo za izdajo potrdila poda tudi ustno – na zapisnik na sami zapuščinski obravnavi, v kateri bo izdan sklep o dedovanju.

Potek postopka

Sodišče po prejemu zahteve pregleda in ugotovi, ali vsebuje vse zahtevane sestavine po Uredbi.
Če zahteva ne vsebuje vseh podatkov, sodišče s sklepom prosilca pozove, da predloži dodatna dokazila oziroma da zahtevo dopolni.
Sodišče preveri podatke, izjave, listine in po uradni dolžnosti opravi potrebne poizvedbe oziroma pozove prosilca za predložitev dodatnih dokazil, če je to potrebno.
V primeru, da je potrebno izvesti še dodatna opravila - pridobiti podatke ali dopolniti zahtevo, sodišče obvesti vse upravičence (stranke postopka), ki imajo nato možnost vstopiti v postopek. Slednji lahko predložijo dodatne podatke, ki naj se vključijo v potrdilo. Sodišče lahko zasliši vse udeležene osebe in izvršitelje ali upravitelje, če je to potrebno zaradi izdaje potrdila.
Sodišče po pridobitvi vseh potrebnih podatkov, dokazil in listin odloči s sklepom, da:
- se zahtevi za izdajo potrdila ugodi in se EPD izda ali
- se zahteva za izdajo potrdila zavrne (če se elementi, ki jih je potrebno potrditi, izpodbijajo ali če potrdilo ne bi bilo skladno z odločbo, ki zadeva iste elemente - to pomeni npr., da prosilec zahteva izdajo potrdila, ki ne ustreza ugotovitvam sklepa o dedovanju).
O izdaji potrdila je sodišče dolžno obvestiti vse upravičence.

Sodišče s sklepom odloči tudi o zahtevi za popravek, spremembo ali razveljavitev EPD.

Sodišče v postopku odločanja glede izdaje EPD ne odloča v dedni zadevi (kaj spada v zapuščino in kdo so dediči), temveč zgolj dediču zagotovi potrdilo, s katerim bo lahko pridobil premoženje, ki se nahaja v drugi državi članici.

Sodišče potrdilo izda na standardiziranem obrazcu, ki ga določa Uredba. Prosilec prejme overjeno kopijo EPD, sodišče pa hrani izvirnik potrdila. Overjeno kopijo lahko pridobijo tudi druge osebe, ki izkažejo upravičen interes.

Veljavnost potrdila

EPD velja 6 mesecev. Po poteku roka lahko vsaka oseba, ki ima overjeno kopijo, zaprosi za podaljšanje obdobja veljavnosti overjene kopije ali zaprosi za novo overjeno kopijo.

Postopek s pritožbo

Zoper sklep, s katerim sodišče:

odloči o zahtevi za izdajo EPD,
popravi, spremeni ali razveljavi EPD,

lahko upravičene osebe (osebe, ki so upravičene, da zaprosijo za potrdilo) vložijo pritožbo.

Vložiti jo je potrebno v 30 dneh od vročitve sklepa.

Začasna odložitev učinkov EPD

Sodišče lahko na zahtevo upravičene osebe tudi začasno odloži učinke EPD. Postopek je nujen in prednosten.

Zoper tak sklep sodišča lahko osebe, ki izkažejo upravičen interes, vložijo pritožbo v 30 dneh od prejema sklepa.

Trajanje in stroški

Stroški

Za postopek za izdajo EPD na sodišču se plačuje sodna taksa, in sicer:

30,00 EUR po tarifni številki 9212.

Ob prejemu zahteve bo sodišče prosilcu poslalo plačilni nalog za plačilo takse. Če sodna taksa ni plačana, se od prosilca prisilno izterja.

Trajanje postopka

Postopek izdaje EPD je praviloma hiter, saj potrdilo samo povzema podatke, ki so navedeni v (pravnomočnem) sklepu o dedovanju in dodatna opravila sodišča niso potrebna.